Izberite sliko, da odprete galerijo.

Halogenski viri svetlobe se za svetlobno opremo vozil odsevnih in projekcijskih sistemov vseh glavnih svetlobnih funkcij uporabljajo od začetka 60-ih let prejšnjega stoletja. Halogenske žarnice imajo daljšo življenjsko dobo od navadnih žarnic in boljši svetlobni izkoristek. Vsaka vsebuje volframovo nitko kot običajna žarnica, vendar se za plin v žarnici uporablja posebna halogenska mešanica. Mešanica plina se združi z volframovimi atomi, ko ti izhlapijo iz žareče nitke, nato pa te atome odloži na nitko in ne v notranjost same žarnice, s čimer zagotavlja optimalno emisijo svetlobe. Temperatura nitke v halogenski žarnici je višja, s tem pa tudi svetlobni izkoristek. Poleg halogenskih odsevnih sistemov se v vozilih uporabljajo tudi žarometi z bihalogenskim projekcijskim sistemom. Te vrste žarometov ustvarjajo dolge in zasenčene uči z enim samim projekcijskim modulom ter s pomočjo premične zaslonke mehansko preklapljajo med obema svetlobnima funkcijama. V dvignjenem položaju zaslonka ustvari svetlotemno mejo, predpisano za zasenčene luči. Ko se zaslonka spusti, se sprosti izhodna pot za dolge luči.

Izberite sliko, da odprete galerijo.

11/12/2012

Ksenonski žarometi rešujejo življenja. Če bi bila vsa vozila na cestah opremljena s ksenonskimi žarometi, bi se število nesreč ponoči zmanjšalo za 50%, število smrtnih žrtev nesreč pa v enakem obdobju za 18%.[1] Vendar pa kljub izrazitim prednostim ksenonskih žarometov več kot polovica voznikov ni dovolj seznanjena s tem sistemom žarometov in skoraj enako število jih ne zna navesti niti ene prednosti ksenonskih žarometov. Po drugi strani pa je raven zadovoljstva lastnikov vozil, opremljenih s to vrsto sistema, zelo visoka (96 %).[2] Ksenonski žarometi svetlobo proizvajajo po principu plinskega razelektrenja. Visoko napetost 20.000 voltov, ki je potrebna za vžig ksenonskega plina, proizvaja elektronski balast.

V biksenonskih žarometih zasenčene in dolge luči proizvaja en sam projekcijski modul, mehansko preklapljanje med obema funkcijama pa omogoča premična zaslonka v žarometu. Ker svetloba ohrani svojo barvo in intenzivnost, človeško oko osvetlitev zaznava kot nespremenjeno. V primerjavi s halogensko zasenčeno lučjo je za ksenonsko značilna svetlejša in širša osvetlitev ceste. Doseg dolge luči je veliko večji in robovi ceste pa so bolje osvetljeni. Pri ksenonskih žarometih samodejna ali dinamična regulacija višine svetlobnega snopa žarometa vedno zagotavlja pravilno nastavitev snopa svetlobe glede na obremenitev, zaviranje in/ali pospeševanje vozila. Induktivni ali magnetoupornostni senzorji osi merijo stanje obremenitve vozila in s pomočjo servomotorjev ustrezno nastavijo žaromete. Pri dinamični regulaciji višine svetlobnega snopa obdelava hitrosti vozila poteka preko signala merilnika hitrosti. Na ta način lahko žarometi hitro izravnavajo procese zaviranja in pospeševanja. Celoten ksenonski sistem vključuje tudi sistem za pranje žarometov, ki skrbi za čistočo pokrivnih leč žarometov, da je ksenonska svetloba usmerjena na cesto in vozniki v nasproti vozečih vozilih niso izpostavljeni dodatnemu bleščanju. Da bi vozniku omogočili še boljšo vidljivost z večjim dometom svetlobe, smo leta 2003 uvedli dinamične žaromete za vožnjo v ovinek. Pri tem sistemu se svetlobni moduli obračajo glede na kot zasuka volana. Naslednja stopnja v razvoju naprednih sistemov za žaromete je sledila leta 2005, ko je bil uveden sistem prilagodljivih sprednjih žarometov (AFS). Na podlagi modula VarioX se razporeditev svetlobe sprednjih žarometov specifični situaciji prilagaja glede na hitrost vozila in kot zasuka volana. Leta 2009 je bila dosežena naslednja prelomnica: prvič je bila sistemu žarometov dodana kamera v funkciji senzorja, pri kateri se lahko kombinirana enota zanaša na podatke, zbrane iz okolice vozila, ne le na podatke samega vozila. Pri prilagodljivi svetlotemni meji (aCOL), ki nastane na ta način, se svetlobni stožec sprednjih žarometov vozila vedno prilagaja drugim vozilom. Korak naprej smo naredili z uvedbo današnjih najsodobnejših sistemov dolgih luči brez bleščanja, ki samodejno zastirajo območja ceste, na katerih bi lahko svetloba motila druge udeležence v prometu.

^[1]Študija TÜV

^[2]Študija PULS, 2008

Izberite sliko, da odprete galerijo.

11/12/2012

11/12/2012

LED žarometi kot revolucionarna inovacija na področju avtomobilske svetlobne opreme predstavljajo trenutni vrhunec blikovitega razvoja LED tehnologije od uvedbe prvih LED svetlobnih funkcij pri dodatni zavorni svetilki v zgornjih 90-ih letih prejšnjega stoletja.

LED žaromete zaradi njihove kompleksnosti in dejstva, da so stroški LED tehnologije v primerjavi z običajnimi tehnologijami še vedno precej visoki, zaenkrat najdemo le v najvišjem razredu vozil. Javna razprava o izpustih CO₂ v politični areni in posledično tudi v poslovnih in tehnoloških krogih je ena od glavnih gonilnih sil za uporabo energetsko učinkovitih sistemov svetlobne opreme tudi pri serijski proizvodnji avtomobilov. LED žarometi ne nudijo le okoljskih prednosti, ampak s svojo barvo svetlobe, podobno dnevni, vozniku omogočajo tudi večje udobje pri vožnji. LED diode ponujajo tudi veliko možnosti za oblikovanje in proizvajalcem pomagajo ustvariti značilne stilistične podobe njihovih blagovnih znamk. V LED žarometih svetlobne funkcije temeljijo na polprevodniku, ki na podlagi elektronske stimulacije proizvaja svetlobo. Svetloba se razporeja s prekrivanjem svetlobe iz različnih optičnih modulov v specifičnem vzorcu. LED žarometi so posebej zasnovani za razporeditev svetlobe preko prostopovršinskih leč, tako da skupna svetloba, ki jo razporejajo različni viri, ustvarja želeni učinek. Vendar pa je za doseženje tega potreben dober sistem temperaturne regulacije posameznih optičnih elementov. Ker se samo približno 10% električne izhodne moči pretvori v uporabno izhodno svetlobo, mora biti izgubna moč LED diod zelo učinkovito odvedena iz LED čipa in oddana v okolico sistema. Zato sta bili pri žarometih z izključno LED svetlobnimi izvori, ki so bili doslej na voljo na tržišču, v LED tehnologiji izvedeni predvsem glavni svetlobni funkciji (funkciji zasenčenih in dolgih luči). Vendar pa bo dinamika razvoja prilagodljivih svetlobnih funkcij v prihodnje posegla tudi na področje LED žarometov. HELLA že zdaj s prvim žarometom z izključno LED svetlobnimi izvori, ki vključuje funkcije AFS, predstavlja primerne možnosti tovrstne uporabe. Razvoj na tem področju se bo nadaljeval v tej smeri, s ciljem, da bi LED žarometi v prihodnosti dosegli enak nivo funkcionalnosti kot trenutni ksenonski žarometi. Na področju LED žarometov trenutno spremljamo tudi trend izboljšanja porabe energije. Ta t.i. sistem EcoLED pa ne izstopa samo zaradi nizke porabe energije, ampak tudi optimizacije stroškov. V primerjavi z današnjimi halogenskimi žarometi EcoLED zagotavlja vrhunski inženiring in zmogljivost.

Izberite sliko, da odprete galerijo.

11/12/2012

11/12/2012

11/12/2012

11/12/2012

11/12/2012

Zasenčene luči so samo kompromis vseh delnih razporeditev svetlobe. Zato je bil razvit dinamični sistem prilagodljivih sprednjih žarometov, ki omogoča najboljšo možno osvetlitev ceste glede na hitrost in kot zasuka volana. Da bi to dosegli, je potreben projekcijski modul VarioX z valjem, ki se obrača med virom svetlobe in lečo. Za valj je značilno, da ima lahko različne obrise in se lahko vrti tudi okoli svoje vzdolžne osi. Koračni motor v nekaj milisekundah obrne valj v potrebni položaj.  

• Luči za mestno vožnjo, ki se aktivirajo pri hitrostih pod 55 km/h, imajo vodoravno svetlotemno mejo, ki zmanjšuje bleščanje drugim ljudem na cesti. Njihova široka razporeditev svetlobe omogoča tudi zgodnje zaznavanje pešcev na robu cestišča.
• Luči za vožnjo po podeželjski cesti se aktivirajo pri hitrostih med 55 in 100 km/h in imajo podobno razporeditev svetlobe kot običajne zasenčene luči. Modul VarioX ustvarja asimetrični vzorec razporeditve svetlobe, ki zmanjša bleščanje za nasproti vozeče voznike. Svetlotemna meja je dvignjena za boljšo osvetlitev levega roba cestišča, kar zagotavlja boljšo pokritost.
• Luči za vožnjo po avtocesti se aktivirajo pri hitrostih nad 100 km/h. Območje razporeditve svetlobe je zasnovano za široke zavojne radije pri visokih hitrostih.
• Dolge luči pri sistemu AFS delujejo kot običajne dolge luči, vendar jih vozniku ni treba ugašati, da bi preprečil bleščanje za voznike v nasproti vozečih avtomobilih.
• Sistem prilagodljivih sprednjih žarometov vključuje tudi funkcijo dinamične luči za vožnjo v ovinek. Z zasukom volana se do največ 15° obrnejo tudi sprednji žarometi in s tem zagotovijo optimalno osvetlitev ovinka.
• Luči za vožnjo v slabem vremenu svetlobo razpršijo bolj na široko, s čimer se izboljša vidljivost v dežnih, meglenih ali snežnih razmerah. Prav tako ta funkcija skrajša dolžino svetlobnega snopa, da zmanjša odsevno bleščanje, ki bi motilo voznika samega.

Izberite sliko, da odprete galerijo.

11/12/2012

11/12/2012

11/12/2012

Ena od naprednih različic sistema AFS s statično razporeditvijo svetlobe je kombinacija tega sistema s kamero in funkcijami za obdelavo slike.

Prvi korak v to smer je prilagodljiva svetlotemna meja (aCOL):
Kamera na sprednjem vetrobranskem steklu zaznava nasproti prihajajoča vozila in vozila pred nami, sistem pa prilagaja žaromete, tako da se svetlobni stožec konča, preden doseže druga vozila. To omogoča povečanje dometa zasenčenih luči s približno 65 pa vse do 200 metrov (meja 3 luxov). Če pred vozilom ni prometa, sistem preklopi na dolge luči in tako vozniku ves čas zagotavlja optimalno vidljivost. Sistem uporablja tudi podatke o navpičnem kotu, na osnovi katerih upošteva topografijo cestišča in na ta način izboljšuje osvetlitev na hribovitih območjih. Nastavitev dometa žarometov temelji na funkciji, ki preverja raven bleščanja s strani drugih udeležencev v prometu. Tako preprečuje nadležno bleščanje in omogoča največjo razporeditev svetlobe zasenčenih luči.

Izberite sliko, da odprete galerijo.

11/12/2012

11/12/2012

Namen zasenčenih luči je zagotavljanje najboljše možne vidljivosti za voznika, ne da bi hkrati zaslepili druge udeležence v prometu.Vendar pa pogosto ne zadoščajo, predvsem pri visokih hitrostih in na vijugastih cestah. Kljub temu številni vozniki ne uporabljajo dolgih luči, ker jih skrbi, da bi voznike v nasproti vozečih vozilih zaslepili, če ne bi pravočasno preklopili na zasenčene luči.

Dolge luči brez bleščanja voznikom omogočajo, da imajo dolge luči ves čas vklopljene, vendar pa preprečujejo bleščanje, ki bi motilo druge voznike.
Ta vrsta sistema, ki vključuje sprednjo kamero, visokozmogljivo programsko opremo in tehnologijo inteligentne svetlobne opreme, samodejno zasenči razporeditev svetlobe dolgih luči na območjih cestišča, kjer bi lahko motila druge voznike. S tem se občutno poveča uporaba dolgih luči ponoči.
Če kamera zazna udeležence v prometu, ki bi jih bleščanje lahko motilo, se območje okoli tega udeleženca, ki ga je zaznala kamera, samodejno zasenči. Zasenčeno območje lahko temu udeležencu v prometu celo dinamično sledi. Območje neposredno pred vozilom je ves čas osvetljeno s standardnim vzorcem razporeditve svetlobe, primerljivim z nivojem svetlobe današnjih zasenčenih luči. Svetlost spremenljivega območja nad svetlotemno mejo je mogoče lokalno prilagajati. Eden od možnih načinov zagotovitve funkcije dolgih luči brez bleščanja je z namestitvijo posebnega cevastega dela na vrteči se valj v projekcijskem modulu VarioX®. Na podlagi funkcij za obdelavo slike in inteligentnih nastavitev v modulu VarioX se kritična območja nasproti vozečega prometa, ki bi lahko bil izpostavljen bleščanju, enostavno odstranijo iz razporeditve svetlobe dolgih luči, medtem ko ostane preostalo polje dolgih luči za voznika nespremenjeno, kar mu v primerjavi z dosedanjimi sistemi zagotovlja precej večje območje vidljivosti.